Fęrsluflokkur: Heimspeki

Hann henti žeim aftur ķ sjóinn

Śr Gušspjalli Tómasar:

Jesś sagši; "Mašurinn er eins og vitur veišimašur sem varpar neti sķnu ķ hafiš. Hann dregur žaš upp, fullt af litlum fiskum. Mešal žeirra fann vitri veišimašurinn stóran og fallegan fisk. Hann henti öllum litlu fiskunum tilbaka ķ sjóinn og valdi įn vandręša žann stóra. Hver sem hefur eyra, hlustiš."


Takiš ykkur föstu frį heiminum

Frį Gušspjalli Tómasar:

Jesś sagši; "Ef žér takiš yšur ekki föstu frį heiminum, munuš žér ekki finna Gušs rķki. Ef žér haldiš ekki helgidaginn heilagan munuš žér ekki sjį föšurinn".


Įtta vindar fį mig hvergi hreyft

Su, kķnverkst skįld bjó eitt sinn į svęši nęrri bśstaš meistara nokkurs, Foyin. Dag einn žegar Su taldi sig hafa öšlast nokkurn lęrdóm skrifaši hann ljóš, og baš fylgarmann sinn aš bera žaš til meistara Foyin svo aš hann gęti metiš žaš. Ljóšiš var eitthvaš į žessan veg:
 
 
Meš dżpstu viršingu ég mig beygi
til Bhuddha allra Bhuddah
Hvers ljós lżsir alheiminn
 
Įtta vindar fį mig hvergi hręrt
žvķ ég sit į hinum gullna lotus.
 
 
Meistari Foyin las ljóšiš og aš lestri loknum skrifaši hann ķ einu orši mat sitt.
 
Su beiš spenntur eftir mati meistarans og bjóst viš hóli. Žegar honum barst žaš loks opnaši hann blašiš ķ snatri og las. Žaš stóš ekkert annaš į blašinu en eitt orš, oršiš "prump". Su reiddist žessu įkaflega. Samstundis ruddist hann į fund meistara Foyin. Žegar Su kom į fund Foyin sį hann aš Foyin stóš fyrir utan hżbżli sitt og beiš eftir honum. Su męlti žį, "viš sem erum svo góšir vinir į hinu andlega sviši, žaš er ķ góši lagi žś skulir ekki gefa mér hól fyrir ljóšiš en hvernig gast žś móšgaš mig svona?"
 
Meistarinn sagši žį, fullur sakleysis, "hvernig hef ég móšgaš yšur?" Įn žess aš segja orš syndi Su honum oršiš "prump". Meistarinn fékk žį hlįturskast og sagši; "skrifašir žś ekki aš hinir įtta vindar gętu ekki hreyft žig? Hvernig gat ég žį sent žig hingaš meš einu prumpi?"

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband